Čiščenje odpadne vode, ki vsebuje krom, pri galvanizaciji

Primerjava učinkov zdravljenja z železovim sulfatom in natrijevim bisulfitom

Postopek galvanizacije zahteva cinkanje, pri postopku čiščenja s cinkanjem pa se v galvanizaciji v bistvu uporablja kromat, zato odpadna voda iz galvanizacije zaradi kromiranja proizvaja veliko količino odpadne vode, ki vsebuje krom. Krom v odpadni vodi, ki vsebuje krom, vsebuje šestvalentni krom, ki je strupen in ga je težko odstraniti. Šestvalentni krom se običajno pretvori v trivalentni krom in nato odstrani. Za odstranjevanje odpadne vode iz galvanizacije, ki vsebuje krom, se pogosto uporablja kemična koagulacija in obarjanje. Pogosto se uporabljata metoda obarjanja z železovim sulfatom in redukcijo apna ter metoda obarjanja z natrijevim bisulfitom in redukcijo alkalij.

1. metoda obarjanja z železovim sulfatom in redukcijo apna

Železov sulfat je močan kislinski koagulant z močnimi oksidacijsko-redukcijskimi lastnostmi. Železov sulfat se lahko po hidrolizi v odpadni vodi neposredno reducira s šestvalentnim kromom, ki se s koagulacijo in oborino pretvori v del trivalentnega kroma, nato pa se z dodajanjem apna pH vrednost prilagodi na približno 8~9, kar lahko pomaga pri koagulacijski reakciji za nastanek oborin kromovega hidroksida, učinek odstranjevanja kromata pa lahko doseže približno 94 %.

Obarjanje s kromom in železovim sulfatom ter koagulantnim redukcijskim apnom ima dober učinek na odstranjevanje kroma in nizke stroške. Drugič, pred dodajanjem železovega sulfata ni treba prilagajati pH vrednosti, ampak je treba dodati le apno za prilagoditev pH vrednosti. Vendar pa je zaradi velike količine dodanega železovega sulfata prišlo tudi do velikega povečanja količine železovega blata, kar je povečalo stroške obdelave blata.

2. Metoda obarjanja z natrijevim bisulfitom in redukcijo alkalij

Z natrijevim bisulfitom in kromatnim obarjanjem za redukcijo alkalij se pH odpadne vode nastavi na ≤ 2,0. Nato se doda natrijev bisulfit, da se kromat reducira na trivalentni krom, odpadna voda pa po končani redukciji vstopi v celovit bazen, odpadna voda se prečrpa v regulacijski bazen za nastavitev in vrednost pH se z dodajanjem alkalnih vozlišč nastavi na približno 10, nato pa se odpadna voda izpusti v usedalni rezervoar za oborino kromata, stopnja odstranjevanja pa lahko doseže približno 95 %.

Metoda z natrijevim bisulfitom in kromatnim obarjanjem z redukcijo alkalij je dobra za odstranjevanje kroma, njeni stroški pa so relativno višji od železovega sulfata, reakcijski čas obdelave je relativno daljši, pH vrednost pa je treba pred obdelavo prilagoditi s kislino. Vendar pa v primerjavi z obdelavo z železovim sulfatom v bistvu ne proizvaja preveč blata, kar znatno zmanjša stroške obdelave blata, obdelano blato pa je običajno mogoče ponovno uporabiti.